Sanacije zahtevajo specialiste. Manjša popravila se lahko izvedejo v okviru vzdrževanja, za zagotovitev funkcionalne sposobnosti tesnilnega sistema pa je potrebna zanesljiva in kakovostna sanacija. Za sanacijo ravnih streh ne obstajajo enostavne patentirane rešitve.

Z našim strokovno izobraženim kadrom vas podpiramo v vseh fazah sanacije od pregleda, priprave predloga sanacije do izvedbe le te.

Sistem izvedbe novogradnje oz. sanacije je odvisen od želje naročnika:

• Bitumenski sistemi
• PVC in TPO kritine – strešne folije

RAZMIŠLJANJE JAVNOSTI

Ravne strehe  na našem območju so sestavni del skoraj vsakega objekta. Pa naj bo gospodarski, poslovni, stanovanjski. Na našem področju so prisotne že od nekdaj. Splošna miselnost širše javnosti je, da take strehe niso primerne za naše podnebne pogoje in da obstajajo samo dve vrsti ravnih streh: tiste ki puščajo in tiste ki še bodo puščale.

Zaradi takih in podobnih izjav se investitorji dostikrat izogibajo tem izvedbam. Toda od kje take izkušnje?

Slovenci smo (vsaj v preteklosti) zasloveli kot samograditelji lastnih hiš. V Evropi prednjačimo po številu hiš in »se na vse spoznamo«. Prav tako pri izvedbi delujemo racionalno. Torej cene morajo biti ugodne!

Pri izvedbi naročniki varčujejo pri izbiri hidroizolacijskega materiala, naj večkrat sploh ne vedo kateri material bi bil primeren za kakšen namen. Izvajalci so največkrat gradbena podjetja, ki na tem področju nimajo znanja in izkušenj. Končni rezultat je puščanje – zamakanje. Ob tem se zopet pojavi izrek da take strehe niso primerne za naše podnebje. Naročnik se preda, nadkrije teraso z nadstreškom, saj je za zaključni sloj uporabil granitne plošče ali drago keramiko, ki jo je škoda porušiti.

Rad bi poudaril, da v izpostavljenem primeru strošek kvalitetnega materiala in pravilne izvedbe  hidroizolacije, glede na ostale stroške predstavlja samo 10-20% celotne cene izvedbe tlakov. Težava za zamakanje niso podnebne razmere, temveč nepravilna izbira materiala in nestrokovna izvedba.

Težava za zamakanje niso podnebne razmere, temveč nepravilna izbira materiala in nestrokovna izvedba.

SESTAVE RAVNIH STREH

V obdobju zadnjih let so projektanti pod močnim vplivom »bombardiranjem« dobaviteljev raznoraznih materialov kateri so vedno »najboljši in najnovejši«. Rezultat tega so projektirane strehe zaradi vpliva teh lobijev obsojene na krajšo življenjsko dobo in kot take so nepopravljive.

Izvedba strehe se začenja pri podlagi. Ne glede na vrsto podlage (les, beton, pločevina) mora ta biti izvedena v takem padcu, kot želimo imeti končni padec na strehi – finalnem tlaku.
Običajno se izvajajo strehe skupaj hkratno s toplotno izolacijo, kar zahteva vgradnjo prvega sloja – parne zapore.

PARNA ZAPORA

Parna zapora mora biti izvedena zrako in vodotesno. Kot material za izvedbo uporabljamo bitumenski trak z vgrajeno alu folijo, katera zagotavlja paro ne propustnost.
Zelo pomembno: parna zapora se po pravilih stroke vedno polaga na izdelano podlago v padcu proti odtoku. V kolikor ta podlaga npr. betonska plošča ni izvedena v padcu je potrebno predhodno izdelati naklonski beton.
Zaradi interesa proizvajalcev toplotnih izolacij po večji prodaji, so le ti »izumili« naklonsko izolacijo.

Prednosti naklonske izolacije:
Manjša obtežba AB konstrukcije, kar pri novogradnjah ne predstavlja težave. Starejši objekti pa niso praviloma nikoli izdelani brez naklonskega betona..

Slabosti:
Kadar je parna zapora izdelana v padcu, nam služi kot rezervna sekundarna kritina. V primeru novogradnje nam zagotavlja vodotesnost konstrukcije. Toplotno izolacijo in zaključni sloj izvedemo šele po končanih obrtniških delih in se na ta način izognemo morebitnim (neizogibnim) poškodbam kritine še v času izgradnje.

V primeru poškodbe (nenamerne) hidroizolacije, kasneje v času uporabe objekta, bo voda pritekla do parne zapore (ki bo še vedno zagotavljala vodotesnost) in po njej odtekla skozi odtok PZ (običajno na fasadi), kar nam bo znak za alarm, da je nekaj narobe. V primerih ko bomo uporabili naklonsko izolacijo bo voda ostala v depresijah in ne bo nikoli več odtekla. Taka dolgotrajno namočena izolacija ne služi več svojemu namenu.

TOPLOTNA IZOLACIJA

Toplotna izolacije, ki se največkrat uporabljajo za izvedbo ravnih streh so:

• EPS – ekspandiran stiropor
• Kamena volna
• Poliuretanska izolacija

V današnjem času ko je poudarek na varčevanju energije in vsi strmimo k učinkoviti rabi energije, so priporočljive debeline toplotne izolacije pri kameni volni in stiroporu cca 25cm, pri poliuretanski izolaciji pa zaradi slabše prevodnosti toplote cca 16cm.

HIDROIZOLACIJA

Bitumenska hidroizolacija v Sloveniji poznana pod splošnim imenom »izotekt« je najstarejši material za izvedbo hidroizolacij. Bitumenski trakovi – membrane se med seboj razlikujejo glede po:

• vrsti bitumna (oksidacijski, elastomerni)
• vrsti nosilca (voal, steklena tkanina, poliestrski filc)
• debelini traka (2, 3, 4, 5mm)

Bitumenskih materialov kateri so primerni za izvedbo streh ni mogoče kupiti v redni prodaji običajnih trgovskih verig. Te se običajno nabavljajo pri proizvajalcih oziroma njihovih zastopnikih.

V primeru ko uporabimo toplotno izolacijo poliuretanske plošče ali stiropor, nanj položimo sloj samolepilne bitumenske izolacije, katera spoji toplotno izolacijo in bitumenski trak. Varjenja z ognjem namreč ti materiali ne prenesejo. Varjenje (uporaba običajne bitumenske izolacije) lahko uporabimo le pri uporabi kamene volne. Vsi toplotni sloji so medsebojno in za podlago lepljeni z poliuretanskim lepilom.

Preko toplotne izolacije se izvede dvoslojna bitumenska izolacija v skupni debelini najmanj 8mm. Pri našem delu uporabljamo elasto bitumenske materiale na poliesterskem nosilcu. Ti materiali so bistveno bolj elastični in lažje prenašajo raztezke in skrčke (kot posledica vremenskih vplivov), medtem ko oksidacijski pokajo bistveno bolj v hladnem okolju.

Hidro izolacijske folije so prisotne na tržišču zadnjih 30 let in so nastale kot alternativa bitumenski hidroizolaciji. Na začetku so to bile PVC folije, katere so sedaj izpodrinile TPO folije, predvsem zaradi okolju prijaznejšega vpliva.

Debelina najbolj prodajane in največkrat projektirane folije je 1,8mm. Trdnejša je 2mm, vendar se manj uporablja. Ob ogledu objektov pa sem zasledil različne debeline od 1,2mm; 1,6mm.

Pri foliji gre za »nežnejšo« obliko izolacije (v primerjavi z bitumnom), katera je manj odporna na mehanske poškodbe, predvsem v vročini. Je zahtevnejša za vgradnjo.

Človeški faktor ima bistveno večji vpliv. Vgrajuje se z vročim zrakom. Role se spajajo z namenskim strojem s pomočjo vročega zraka. Vsaka človeška napaka ogrozi spoj (prenizka, previsoka nastavitev temperature, čistost stika folije, voda, vlaga in na koncu najpomembnejše, koncentracija delavca). Težava pri TPO foliji so tudi naknadna popravila izvedba dodatnih prebojev ipd. Po nekaj letih izpostavljenosti vremenskih vplivov, le ta pridobi neke vrste patino, na katero je zelo težavno in vprašljivo varjenje, nadgradnja nove folije, kakor tudi krpanje.
Folijo je potrebno pritrjevati skozi toplotno izolacijo. Količina in gostota sider je odvisna od vetrnega izračuna, ki ga je potrebno izdelati ločeno za vsako streho. Ocena 3-4 sidra/m2.
Kot sem že prej omenil mora biti parna zapora zrako in vodotesna. Kar pa pri foliji ni izvedljivo, saj se sidranje izvaja v spodnjo podlago (AB konstrukcijo, pločevino, les…). Za primer na strehi veliki 1000m2 moramo vgraditi cca 3500 sider, kar pomeni 3500 projektiranih lukenj ! Ali lahko sploh še govorimo o parni zapori ? Rezervni – sekundarni kritini ?

ZAŠČITA HIDROIZOLACIJE

Največji sovražnik vseh vrst kritin so UV žarki in temperaturne spremembe. Te se tako rekoč dogajajo stalno, vsakodnevno. Hidroizolaciji lahko podaljšamo življenjski rok tako, da zmanjšamo vpliv teh dejavnikov. V primeru ne pohodnih streh lahko to storimo s slojem XPS (ekstrudiran polistiren) toplotne izolacije kot npr.Styrodur. Gre za t.i. vrsto kombinirane strehe, kjer na hidroizolacijo položimo še sloj dodatne toplotne izolacije, katera šteje v skupnem izračunu toplotnih izolacij. (npr. 20cm EPS v sistemu TI + 5cm XPS = skupaj 25cm izolacije). Tako hidroizolacijo »zapakiramo« v temperaturno stabilno območje, zaščiteno od UV vpliva. Za primer: hidroizolacija vkopanih objektov – kleti je »večna« in se ne sanira.

Vendar pozor! Ne pretiravajte z debelino. Za tako zaščito zadostuje max. 5cm te izolacije. Pri tej debelini je izolacija še dovolj plastična, da se prilagodi podlagi (se »uleže«) pod obtežbo. Večje debeline so bolj toge in praznine (stiki izolacij, neravnine…) so neizogibne.

Na položeni sloj XPS, položimo plast PP polsta-filca. Preko njega za obtežitev uporabimo pran rečni prodec granulacije 16-32mm. Debelina obtežbe naj bo cca min 5cm.

Kot zaščito hidroizolacije lahko uporabimo filc in pesek tudi brez XPS. Prednost prodca je mehanska zaščita, zaščita pred UV žarki, manjše temperaturne razlike. Ob večjih – močnejših nalivih prodec deluje kot akumulacija vode, tako da količina vode enakomernejše priteka v odtok.

POHODNE STREHE

Ko govorimo o pohodnih strehah – terasah, gre dejansko za enako streho kot ne pohodno. Razlika nastane v slojih nad hidroizolacijo.

KERAMIKA, NARAVNI KAMEN KOT ZAKLJUČNI SLOJ

V tem primeru moramo izdelati preko hidroizolacije betonski estrih. Kot zašito betona (estriha) se preko njega vgradi sloj akril cementne izolacije kot npr. Mapelastic. Ta ne služi kot hidroizolacija, temveč preprečuje pronicanje vode skozi estrih. V nasprotnem primeru voda, ki pronica skozi fuge in razpoke v estrih na svoji poti izpira nevezane cemente in apnenec, katerih posledica so nastanek »kapnikov« ki mašijo odtoke in cevi.
Na tako pripravljeno podlago se položi finalni tlak – keramika. Nujna je uporaba fleksibilnega lepila (največkrat oznaka Flex).

Ob izdelavi estriha je potrebno predvideti dilatacije, skladno s pravili prakse, katere se nadaljujejo v keramiki. Posebno pozornost je potrebno posvetiti vertikalnim zaključkom, kjer se horizontalni tlak dotakne hidroizolacije. Ta mora biti izdelan kot dilatacija, v nasprotnem bo na teh mestih s časom prišlo do poškodbe izolacije.

Zaradi stalnih raztezkov in skrčkov dnevno nastajajo razpoke. Ob vročini se tlak razteza, v razpoke-fuge pride prah, zaradi katerega se tlak ne povrne več v prvotno stanje. Enako se dogaja pozimi, ko tlak – fuga zaradi nizkih temperatur zmrzne.
Posledično tlak postane »večji« kar povzroči pretrganje izolacije v tem delu. Zaradi naštetega je ta dilatacija najbolj pomemben element na tlaku.

BETONSKE PLOŠČE

V velikih primerih se kot pohodni sloj uporabljajo betonske plošče 40/40 ali 50/50. Polagamo jih v peščeno podlago rečnega prodca granulacije 4-8mm. Polagamo jih na stik in se ne fugirajo. Tak tlak je potrebno tudi dilatirati, posebej ob vertikalnih zaključkih. Dilatacije izdelujemo iz gumi granulata in PU lepila. Gre za isti material kot ga uporabljamo na atletskih stezah.

Prednost tega sistema je enostavnost, podložni pesek deluje drenažno. Ni luž, tudi ko gre za manjše padce. Zaradi lastnosti drenaže vegetacija ne uspeva (plevel med fugami ipd.). V primeru nadgradnje, servisa, je demontaža enostavna brez razbijanja. Kakor tudi ponovna nastavitev.

ZELENE STREHE

Izvaja se v glavnem v urbanih delih. Trenutna zakonodaja določa delež zelenih površin v mestih. V take površine štejejo tudi ravne strehe.
V tem primeru se kot zaključni sloj uporabi bitumenski trak z dodatkom fungicida, kateri preprečuje prodor korenin v bitumenski trak. Namesto takega, bi lahko uporabili tudi trak z vgrajeno alu folijo (kot parna zapora) ki deluje enako kot proti koreninska zaščita.
Na to položimo čepasto folijo. Čepki (posodice) zadržujejo vodo. Na to se kot akumulator vode položi debelejši filc. Na filc položimo ozelenitev ki se dobavlja v travnih ploščah velikosti cca 1m*1m.
Ozelenitev predstavljajo rastline – sedumi, ki ne zahtevajo posebne nege. Gre za ekstenzivno ozelenitev, ki ozeleni ob prisotnosti vode. Ob suši porumeni, se posuši, vendar ne umre. Ob deževju ponovno ozeleni.

BUZONI – betonske plošče, lesene plošče, debelejša keramika

Gre za plastične podstavke – distančnike katere se polaga na vogale – stike plošč. Gre za bolj točkovno obremenitev podlage – hidroizolacije, zato predlagam dodatno zaščito pod buzone s koščki hidroizolacije, ali pa da se kot zaščita uporabijo XPS plošče. Z leti zaradi različnih vplivov in točkovne obremenitve se te podložke vtopijo v podlago, kar lahko povzroči deformacijo ali poškodbo podlage – hidroizolacije.

LES

V zadnjem času zelo priljubljena oblika pohodnega tlaka. Podlaga kot zaščita hidroizolacije se uporabi XPS. Vgradijo se vzdolžne podložne letve, na katere se prečno pritrdijo pohodne deske.

SONČNE ELEKTRARNE – FOTOVOLTAIKA

Evropske smernice zelenega prehoda nam na strehe umeščajo vse več sončnih elektrarn. Pričakovana življenjska doba teh elektrarn je cca 30let. Koliko pa bo trajala streha pod njo ? To je vprašanje katerega bi si moral zastaviti vsak naročnik takega projekta. Sanacija strehe z vgrajeno sončno elektrarno predstavlja dvojni strošek, saj bo treba nameščeno elektrarno najprej demontirati, po končani sanacijo pa zopet postaviti,. Tu moramo upoštevati še strošek izpada proizvodnje, za čas izvajanja del.
Pravilno sanirana streha, ob pravilnem in rednem vzdrževanju bi morala imeti enako življenjsko dobo kot je življenjska doba sončne elektrarne.

ODVODNJAVANJE

V preteklosti so se odtočni kotlički za odvodnjavanje vode iz ravnih streh izdelovali iz bakrene pločevine, izvedene s kleparskimi zgibi in zatesnjeni s cink zalivno maso. Ob vgradnji in obdelavi z vročim plamenom, je ta cink potekel in spoji več niso bili vodotesni, kar je povzročilo zamakanje na tem mestu. Poleg tega so v zimskem času, kadar je na tem mestu prišlo do nastanka ledu, je vzdrževalec razbijal led s kovinskim predmetom in pri tem zopet poškodoval odtok.
Poleg tega so bili odtoki izdelani na način da je bil odtočni kotliček samo »vtaknjen« v vertikalo, največkrat LTŽ. V slučaju zamašitve, ali slabega odtekanja »požiranja« meteorne kanalizacije, je na mestu spoja kotlička in vertikale prihajalo do zamakanja. Pri tem naj še dodam, da je v stiku LTŽ in CU prihajalo do galvanskega člena, kar je še dodatno pripomoglo k propadanju odtočnega sistema.

Danes v svoji delavnici sami izdelujemo odtočne kotličke iz RF pločevine in cevi deb. 2mm. Gre za izredno močno pločevino, katere ni mogoče poškodovati. Prav tako izberemo profil cevi, ki se natančno ujema s premerom odtočne cevi (pvc ali jeklene), tako da so vsi odtoki – spoji izvedeni vodotesno.

Sam sem nasprotnik izvedbe odvodnjavanja s podtlačnimi sistemi (geberit, pluvia…) zaradi izkušenj ki sem jih doživel pri reševanju zamakanj. Pri podtlačnih sistemih gre za sistem napeljave, ki se začne z ožjim presekom cevi ki se v globini povečuje in s tem ustvarja podtlak in posledično sesalni učinek. Sistem je v teoriji odličen in vrhunsko deluje dokler je poln vode in dokler na njegov odtočni kotliček na vrhu premera 5cm ne pade list drevesa listavca. Potem pa? V primeru pohodne terase se tako vitke cevi hitro zasigajo – zamaši jih apnenec.

Sem zagovornik klasičnih odtočnih cevi PVC kanalizacijskih premera 11cm ki požirajo tudi tako nesnago in se ne zamašijo. Da razlike v ceni niti ne omenjam.

REZERVNI PRELIVI

Na vsaki strehi kjer so izdelani vertikalni zaključki hidroizolacije in obstaja možnost zamašitve odtokov in posledično dviga nivoja vode, so nujni rezervni prelivi. V tem primeru se nivo vode dvigne nad nivo vertikalnih zaključkov. Tako pride do prelivanja in posledično zamakanja. Pri tem se tudi pojavi vprašanje dodatne teže – obremenitve osnovne konstrukcije, ali take obtežbe sprejema ?

Zaradi tega je nujna vgradnja rezervnega preliva nekaj cm višjega od osnovnega, kateri bo sprejel viške vode ob ekstremnih padavinah ali ob zamašitvi odtokov.

VZDRŽEVANJE

Za dolgo življenjsko dobo ravne strehe in preprečevanja zamakanja je potrebno redno pregledovanje in vzdrževanje strehe ne samo v garancijski dobi temveč tudi kasneje.

Upošteva se delovanje v smislu pravil dobrega gospodarja, pri čemer so najpomembnejše točke vzdrževanja strehe naslednje:

1. redni pregled in čiščenje strehe* s strani certificiranega izvajalca strehe se izvajajajo vsaj 2 x letno (1 x v pozni jeseni oz. pred zimo ter spomladi). Čiščenje strehe obsega odstranjevanje umazanije, listja ipd., kar bi lahko povzročilo zamašitve odtokov. Čiščenje se mora izvajati tako, da ob tem ne obstaja nevarnost za poškodbo strešne kritine
2. nepooblaščeni dostopi na streho so prepovedani, priporoča se vodenje pisne evidence prisotnosti / del na strehi
3. na strehi ne smejo biti izvajana nobena dela / posegi / vgrajeni dodatni elementi, ki bi lahko v kakršnemkoli smislu poškodovali strešno hidroizolacijo ali povzročili dolgoročni vpliv nanjo
4. v kolikor se izvajajo servisna dela na na klimatih oz. drugih elementih na strehi, je potrebno površino strehe predhodno ustrezno zaščititi pred odlaganjem elementov klimatov – ob takšnih posegih mora biti prisotna pooblaščena oseba oz. izvajalec strehe
5. na strehi ne smejo biti izvajani nobeni preboji, pritrditve, montaže ipd. brez prisotnosti pooblaščene osebe oz. izvajalca strehe – vsa tovrstna dela morajo potekati v skladu s tehničnimi smernicami oz. po navodilih izvajalca strehe

GARANCIJA

Trajanje garancije za izvedbe streh v Sloveniji določata dva prepisa zakona:
V primeru sanacije strehe se upošteva zakon o obligacijskih razmerjih, ki določa da mora izvajalec za sanacijo nuditi garancijo na izvedbo najmanj 2(dve) leti.
V kolikor gre za novogradnjo je izvajalec celotne gradnje (generalni izvajalec) dolžan nuditi garancijo za izvedena dela ZGO (streha, fasada, konstrukcijski elementi) 10 let.

IZKUŠNJE ZAKLJUČEK

Komentarji napisani v tem prispevku predstavljajo moje mnenje na podlagi 30 letnega dela in izkušenj na tem področju. Najverjetneje sem s tem pisanjem tudi komu stopil na »žulj« in se kdo s kakšnim delom tega pisanja ne bo strinjal. Vse življenje se učimo. Največ se naučimo predvsem pa zapomnimo, ko lastne napake sami popravljamo in jih tudi sami plačujemo.
S ponosom tudi poudarim, da predmetne sanacije izvajamo že 30let in do danes še nobene od saniranih streh nismo menjali zaradi dotrajanosti.

Miha Šušteršič inž.grad. (Hipox d.o.o.)

Škofljica, 06.07.2023